Latest news

ZAHVALA

V preteklih mesecih in tednih sem dobila nepričakovano podporo mnogih, ki ste me nekoč spremljali bodisi na radijskih valovih ali malih zaslonih. Vaše tople besede so me vzpodbudile k dejstvu, da je pasivnosti konec in da vam moram povedati o ozadju dogodkov. Nekateri ste bili celo tako kreativni, da ste ugotovili naslov moje zasebne elektronske pošte. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pisali.

V zadnjih mesecih in tednih sem znova prišla do ugotovitve, da smo Slovenci čudoviti, plemeniti in iskrivi ljudje, je pa zelo majhna peščica takih, ki so tako zelo glasni, da cel narod tlačijo navzdol.

 

Izjava;

Vse, kar boste prebrali v naslednjih vrsticah, je novinarsko poročanje. Te veščine sem se naučila na RTV Slovenija. Novinarsko pot sem začela na Valu 202, kjer sem se kot študentka filozofije ter sociologije kulture priučila novinarskih tehnik po vzoru in pričakovanju osrednje nacionalne medijske hiše. Na Radiu Slovenija sem tudi opravila  govorno šolo pri zaslužnih mentoricah Ajdi Kalan ter Cvetki Šeruga Prek. Z RTV Slovenija sem odraščala, dozorela. Obžalujem, da so si moji nekdanji prijatelji in sodelavci ki so sedaj na vodilnih mestih, vzeli toliko pooblastil, da so mi odvzeli pravico do dela, ki v razvitem svetu sodi med osnovne človekove pravice. Menim, da je to dejanje šibkosti, s katerim želijo na ideološki način hraniti preživeto mentaliteto totalitarnosti in brezumja. Njihova dejanja so sramotna predvsem za njih same, saj imajo družine, ki v njihovi bližini zelo verjetno neskončno trpijo.  Prenašanje negativne kinetične energije privede do hudih bolezni, samomorov ter depresij.

V nadaljevanju bom nekatere svoje nekdanje kolege  označila z inicialkami, zato ker poznam njihove družinske člane, otroke in partnerje. Prepričana sem, da boste bralci brez nadaljnjega prepoznali, kdo so te osebe in da boste prav tako kot jaz o njih razpravljali s kraticami, ker prav tako kot jaz verjamete v pravičnost družbe in Demokracijo!

Vsem, ki boste brali te vrstice, se iskreno zahvaljujem za pozornost.

 

“All sorrows can be borne if you put them into a story or tell a story about them.”

Isak Dinesen

 

LE ZAKAJ SEM SE PO PETIH LETIH VRNILA NA TV SLOVENIJA

Konec februarja in v začetku marca lani se je v Londonu mudil prijatelj in nekdanji kolega Vanja Vardjan. Poznam ga iz otroštva, moj očim in  njegov oče sta bila sodelavca na televiziji. Veselila sem se večerje, Vanja me je dan pred tem poklical in rekel, da bo s seboj pripeljal tudi direktorja. Seveda, sem si mislila, vedno mi je v veselje, ko se v Londonu oglasijo Slovenci. V zasebni klub The Groucho sta prišla nekaj minut pred mano, takoj ko sem ju zagledala, sem prepoznala direktorja. Študiral je na Filozofski fakulteti, istočasno kot jaz, med kolegi je bil priljubljen, komunikativen, dekletom se je še posebej dopadel, zato ni čudno, da smo ga izvolili za poslanca v študentskem parlamentu. Pogovor je stekel predvsem na temo Marsa in mojega doktorata, ko sta oba naenkrat predlagala, naj se vrnem na TV, saj bodo leto zaznamovali številni pomembni dogodki na Otoku, zato potrebujejo stalnega dopisnika. Za povabilo sem se iskreno zahvalila ter razložila, da sem sem z RTV-jem opravila  leta 2018. Oba sta me začela spraševati, kaj se je v resnici zgodilo, zagotavljala sta, da so se časi spremenili. Nista me prepričala. Bilo je prijetno druženje, ob koncu sem direktorja vprašala, zakaj sploh potrebujejo dopisnika, saj lahko za te dogodke v London pošlje koga iz Slovenije. Takoj mi je predstavil izračun, koliko stane hotel za snemalca in novinarja, letalske karte, dnevnice in vse ostalo…nad izračunom sem bila šokirana, začela sem guglati in ugotovila, da so cene hotelov po Londonu v času kronanja 10-krat višje, da je karta za vlak do Liverpoola v maju 7-krat dražja, da potovanje iz Ljubljane do Liverpoola zaradi slabih povezav traja 3 dni. Tedaj sem ugotovila, da ima direktor v glavi popoln izračun. Kar bi porabil v 4 tednih, ko bi poslal novinarja in snemalca iz Ljubljane na Otok, bi plačal zame in snemalca za celo leto. Izračun me je prepričal, da sem začela razmišljati, da se morda vendarle vrnem.

 

Med največjimi projekti leta sta bila  kronanje in Evrovizija-“Korozija.”  Direktor je imel vizijo, hotel je ustreči gledalcem ter zagotovil prenos ceremonije, ki si jo je na dan dogodka pred malimi zasloni ogledalo okoli 300 milionov ljudi. Projekt sta prevzela dva kolega AM ter MJA, oba dobra novinarja, urednika, lahko bi rekli novinarska veterana. MJA se je odločila, da bosta tekom prenosa tudi dva vklopa v živo iz Londona. Moja naloga je bila, da komentiram dogodek iz prizorišča dvakrat po cca 15 minut. Na dan dogodka sem morala biti na prizorišču že ob šestih zjutraj, oziroma ob štirih zjutraj urejena (maska, lasje, klobuk – za kar je poskrbela Slovenka, znana kreatorka klobukov ter vizažistka Ana Lazovsky). Bil je deževen in mrzel dan. Ko sedaj pomislim za nazaj, nam je vesolje sporočalo, da bo v kraljevini klaverno; sedaj vsi vemo, da se z rakom spopadata kralj in princesa.

Prvi vklop je trajal zgolj 3 minute, saj me je MJA prekinila, ker se je kočija ravno pripeljala iz palače, držala se je scenarija, da ob prihodu kočije sledi komentar iz studia, v katerem naj bi izvedeli tudi zanimivosti o kočiji. Moja ocena je, da bi o teh zanimivostih lahko pokomnetirali tudi nekaj minut kasneje, ter dovolili, da bi jaz lahko dokončala moj vklop, na katerega sem se pripravljala več tednov. Na seznamu sem imela še veliko zanimivosti, ki jih gledalci ne bodo nikoli slišali. Moj vklop, za katerega je bilo potrebno odšteti na tisoče evrov, je trajal zgolj 15 minut v prvem delu, ter 15 minut v drugem delu. Kočija  s kraljem in kraljico se je do Westminsterske opatije vozila okoli 25 minut.  Moj prvi vklop je trajal cca 3 minute, nato so me prekinili, ter začeli z metanjem denarja skozi okno. Zakaj so me prekinili? Zaradi kočije? Pod predpražnik lahko pometemo marsikaj….

 

NA TV SLOVENIJA SO BOJKOTIRALI PRENOS KRONANJA KRALJA KARLA III

 

Tik po opravljeni ceremoniji ter maši v Westminsterski opatiji je bil na vrsti drugi vklop. Snemalec je potrdil, da je povezava z Ljubljano vzpostavljena, v istem trenutku sem v slušalki slišala kolegico iz Ljubljane, slednja mi je rekla, naj ostanem na liniji, saj me veže v studio. Prav v tem trenutku pa se je linija prekinila. Snemalec je nemudoma spet vzpostavil zvezo z Ljubljano, isti glas je potrdil, da se vidimo in slišimo, kolegica je spet sporočila, da me veže v studio, spet so prekinli zvezo. Snemalec je znova vzpoztavil in znova in znova…nato je nervozno poklical na pomoč. Prišla sta še dva snemalca, prevodnik, ter  izvršna producentka EBU-jevih prenosov, vnovič – že 15-tič po vrsti smo vzpostavili zvezo s studiem in spet je bilo vse isto. Producentka je nato stopila do mene in mi dejala, da linijo namerno prekinjajo v Ljubljani, ter da ji je zelo žal, kajti moj 15 minutni termin se izteče v naslednji minuti, za mano je že na vrsti kolega iz Nemčije. Objela mi je ter dejala, da si tega ne zaslužim. Čutila sem, da ji ni mar zame in za TV Slovenijo.  Predlagala je še, da me odpelje do drugega vklopnega mesta, kjer bi lahko vse posneli in nato poslali v Ljubljano, izgledalo bi skoraj tako kot v živo, le da bi bilo z nekaj minutnim zamikom. Skupaj sva poklicali v Ljubljano, kjer je kolegica rekla, da tega ne zna in da še nikoli ni delala prenosa v živo, zato sploh ni potrebno, da bi karkoli snemali. Izvršna producentka EBU-ja me je osuplo gledala, hkrati mi je hotela dopovedati, da me namerno bojkotirajo. “Zbudi se Nina, zbudi se,” je odmevalo v moji glavi.

To je tisti RTV, ki ga dobro poznam, nizkotne taktike…medtem, ko sem v glavi premlevala, kaj se v resnici dogaja, me je izvršna producentka opomnila, da je s tem moje delo na terenu končano in da me lahko pospremijo ven iz zaprtega, zastraženega mesta.

Bilo me je neskončno sram, pred EBU-jem in ekipo na terenu, pred ostalimi kolegi novinarji, ki so stali v vrsti,  njihovi vklopi so bili za mojimi, vse so videli in slišali. Nekateri so dvigovali ramena, drugi so zavijali z očmi, kolegica s Hrvaške mi je na koncu rekla; “ To ti je sve zbog tvog šešira, jako si divna i damska, da so te skrenili, zbog ljubomorstva. Nina, da napravimo jednu fotografiju zajedno…”

 

NEKDANJI DIREKTOR IGOR KADUNC ME JE NAGOIVARJAL H KAZENSKIM DEJANJEM

14.maja 2021 me je nekdanji direktor RTV Slovenija v elektronskem pismu pozval, naj skupaj z njim pripravim odgovor na kot jo je imenoval “kleveto” na Facebooku, v kateri natolcujejo, da mi je g. Kadunc  v preteklosti obljubil višji honorar, če bi njegovemu sinu zrihtala stanovanje v Londonu. Moj prvi pomislek je bil, kako si nekdo drzne pisati na tak način in s takšno vsebino novinarki, kateri ni rekel niti hvala in na svidenje, potem ko je ta pod pritiski urednikov dala odpoved…v glavi mi je zvenelo; pokvarjenec, hovdre, človek brez izdelanih kriterijev…šla sem v svoj elektronski poštni predal in pogledala njino predhodno korespondenco. Dobro sem vse skupaj še enkrat prebrala. 24.9. 2019 sem od direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca prejela pismo, v katerem me je nagovarjal, da storim kaznivo dejanje, želel je, da se njegov sin prijavi na mojem naslovu, da bo tako lahko uredil svoj status v Združenem kraljestvu. Naj omenim še, da se z g. Kaduncem nisem nikoli srečala, ni moj bratranec, sosed, prijatelj od prijatelja…po telefonu sem z njim govorila zgolj enkrat. Odpoved sem dala junija 2018, g. Kadunc pa je torej ocenil, da sem še vedno v njegovi lasti? G. Kadunc je torej pričakoval, da bom zanj oziroma za njegovega sina kršila zakone moje nove države.

V odgovor sem mu razložila, kot bi zdravnik razložil pacientu, da želim njegovemu sinu vse najboljše v življenju, za vse ostalo pa…sem napisala dolg esej, ki je vsenboval tudi napotke o bontonu in navadni kmečki pameti.

 

Dovolite, da nadaljujem s kulturo nekaterih veteranov RTV-ja. Leta 2019 me je poklicala “prijateljica” Ksenija Horvat in me prosila, če bi lahko hči njenega partnerja, Janeza Lombergerja, stanovala pri meni v Londonu krajši čas, dokler si ne najde stanovanja. Talentirana modna oblikovalka je v Lononu dobila službo. S Ksenijo sva se poznali s konca 90-ih, nikoli pa nisva bili tesni prijateljici. Nad njeno prošnjo sem bila presenečena, še posebej zato, ker ona sploh ne ve imen mojih hčera, tudi jaz ne vem imen njenih otrok, vem, da stanuje v Borovnici, kaj več pa tudi ne. Pa vendar, kinetično energijo sem usmerila v dobro, mlada umetnica potrebuje za nekaj dni streho nad glavo, moram pomagat in tudi sem.

S Ksenijo Horvat sva se od tedaj nisva slišali, sva pa komunicirali nekajktat po melju. Oktobra lani je uradno postala direktorica TV Slovenija. Za zahvalo me je mesec dni potem, ko jo je prevzela oblast, odstavila, oprostite, pooblastila je Polono Fijavž, naj me odslovi. Polona Fijavž je bila moja kolegica na fakulteti, spomnim se, kako mi je posodila izpiske Kanta za enega izmed zadnjih izpitov. Diplomirala je pri moji nekdanji mentorici za magisterij in doktorat Cvetki Tóth. Neskončno mi je hudo za vse ljudi, ki imajo diplomo iz humanističnih ved, obnašajo pa se kot največje kapitalistične pošasti.

Ko sem Ksenijo vendarle priklicala na telefon in jo vprašala, zakaj me žaga, mi je smehljaje odgovarjala, da me naj kar tisti zaposlijo, ki so me pripeljali na TV Slovenija. Kot sem že predhodno omenila, mi je producent info programa Gregor Meglič v telefonskem klicu med drugim povedal, da sem se na TV Slovenija vrnila z napačnimi ljudmi, kar je v pogovoru potrdila tudi Ksenija.

Z Goranom Forbicijem, sedanjim predsednikom sveta RTV Slovenija, sva diplomirala na isti dan, oba pri profesorju Bojanu Žalcu. Po uspešnem zagovoru smo šli na kosilo v Šestico, kjer smo ostali do zgodnjih jutranjih ur, trije kolegi Forbici, Strle, jaz ter professor Žalec. Forbici, še en s humanistično diplomo in z zelo kratkim spominom.

Kseniji Horvat ter njenemu partnerju Janezu Lombergarju (čigar hiči je pri meni stanovala leta 2019) sem pisala elektronsko pismo ter oba prosila za obrazložitev, zakaj me žagata. Odgovora do danes nisem prejela.

Ko je Zaratutsro pičila kača, je Zaratustra prijateljico vprašal, zakaj je to storila, pa mu je odgovorila, da je to pač v njeni naravi.

Od narave vrhovnikov na RTV-ju pa k naravi kulturnikov oziroma k obravnavi pojma Asta Vrečko. Pravkar sem kliknila na google ime Asta Vrečko – 91 700 rezultatov. Če kliknem Nina Kojima, jih je 6 630 000, Steven Spielberg pa jih ima 85 600 000. Skratka, Asto Vrečko lahko obravnavam zgolj kot pojem in ne kot osebo.

V prvi knjigi Aristotelove Nikomahove etike, večno živeči filozof poudari, da je politik tisti, ki daje vzgled, kako se dosega dobro, oziroma da je državnik tisti, ki se bo sposoben v dobro ljudstva oz množice odzvati na izzive hinavščine in nepravičnosti ter kazati pot do večnega dobrega. Kot se je Churchill odzval in uprl zahtevam po kapitulaciji nacistične Nemčije!

V angleščini imamo za Asto Vrečko besedo “con artist”, v slovenščino lahko prevedemo, da je Asta Vrečko prevarantka.

Najprej dokaz, da gre za prevaro. Asta naj bi bila levičarka, pa niti ne ve, kaj ta pojem pomeni. Deklaracija levičarja je, da se zavzema za človekove pravice, za pravice delavcev in delavskega razreda, za ohranjanje kulture, socialne pravice so na prvem mestu vsakega levičarskega lobija, tudi v Burkini Faso. Ko je vodstvo Televizije Slovenija začelo z odpuščanji redno zaposelnih ter pogodbenih sodelavcev Panorame, informativnega programa ter nenazadnje mene, je molčala.

Asta Vrečko je na podlagi laži o levičarstvu, zavajanju volilcev ter čisti goljufiji o tem, kdo je in za čim stoji, prišla do ministrskega položaja, kjer sedaj zaseda mesto ministrice za kulturo. Na tem mestu mora ne glede na svojo politično prepričanje služiti vsem volilcem – narodu. Ko nekdo zasede visoki vladni položaj, ne glede na to, če se je do tega mesta pritepel z lažmi in utvarami, mora prevzeti stopnjo kulture, odločanja ter razmišljanja. To mesto posameznik zaseda v imenu države, družbe, vseh državljanov. To je počaščen trenutek, ko se porodi priložnost, da oseba postane v Aristotelovem pomenu državnik.

Asta se je lani udeležila proslave ob obletnici ustanovitve komunistične partije. Nihče ne dvomi o njenem zasebnem prepričanju, pa vendar…komunizem je za mnoge, še danes živeče v Sloveniji rana, družbeno zlo. Reklo: “zgodovino pišejo zmagovalci”, že tukaj je jasno, da komunizem ni zmagal prav nikjer, še Kitajci so dodali forme plastelina, sedaj si dnevno zmišljujejo neko formo prikrojenega kapitalizma.

Asta, ker ste prevarantka, ker pljuvate svojemu narodu v obraz, ga ponižujete in ker se ne zavzemate za osnovna načela Levice, vas vljudno prosim, da odstopite z mesta kulturne ministrice, osrednjega častnega mesta države.

Sporočam, da vas bom v nadaljevanju prijavila vsem svetovnim levičarskim organizacijam ter strankam, da delavcem v svojem resorju – RTV Slovenija grozite z odpovedmi služb. To, kar se dogaja z RTV Slovenija, je vaše maslo. Polni ste sovraštva do lastnega naroda,  ljudi, ki jih sploh ne pozanate, največji sovražnik pa ste sami sebi. Človek, ki prezira lasten narod in je brez vrlin, človek, ki naj bi zastopal temelje delovnega prava, ne sme opravljati državniške službe, ne sme biti minister za kulturo!

 

NA RTV SLOVENIJA NE SMEMO PREDVAJATI KRALJEVIH DOGODKOV

 

Marca leta 2018 sem dobila ponudbo z ITV Milbank o vklopnem mestu za poroko med Harryjem in Megan. Na kratko; ponudili so mi po izjemno nizki ceni, vklope bi lahko opravila v času, ko bi njihov novinar od svojih vklopov počival. Z ITV Milbank sem se leta nazaj izpogajala za sodelovanje po izjemno nizki ceni, servisirali so nas skoraj “zastonj”. Ta dogovor sem dosegla v času, ko  se je Slovenija spopadala z gospodarsko krizo. V letih so kolegi in predvsem producentka Gwyneth (ITV Milbank) postali naklonjeni mojemu delu. Ponudbo sem preposlala urednici MD v pričakovanju, da jo bo z veseljem sprejela. Po nekaj dneh sem jo med drugim vprašala, če je dobila pismo iz ITV in kakšna je njena odločitev. Do celotne poroke je bila skeptična, pasivna ter brez interesa. Med besedami je še komentirala, da kdo pa onadva sploh sta in, kdo bo vse to gledal. Z vseljem bi to preslišala, pa vendar sem takoj vskočila, da gre za trenutno tretjega v vrsti za britanski prestol ter holivudsko igralko, ki sicer ni bogvekaj, ampak bo zagotovo imela lepo obleko, ceremonja pa bo tudi v stilu Disneyja in če gledalci plačajo za vstopnice za kino, ko predvajajo Disnyjev film, si zaslužijo malce Disneya tudi v okviru naročnine na nacionalki? Nina bomo razmisli…nekaj tednov kasneje sem bila v Kaliforniji, ko me je producetka Gwyneth klicala in vprašala, koliko vklopov bi imeli. Tudi ona je bila prepričana, da bomo takoj sprejeli ponudbo. Pa sem ji odvrnila, da se še odločamo, hitro sem prekinila in začela klicati MD v Ljubljano. Slednja mi je rekla, da so se odločili, da bodo kraljevo poroko komentirali kar iz studia. Tudi prav sem si mislila. Pred tedni sem dobila povabilo na okroglo rojstnodnevno zabavo v New Yourku, ki je bila načrtovana prav na vikend poroke med Harryjem in Megan.  Potrdila sem svojo udeležbo in kupila letalsko karto.

Teden dni pred poroko me je urednica MD klicala in vprašala, če bi kljub vsemu lahko dobila vklopno mesto. Klicala sem Gwyneth, povedala mi je, da so žal dali drugemu, prav tako pa mi je povedala, da sem zamudila prijavo in potrditev od ministrstva za notranje zadeve, kar mi je bilo tako ali tako jasno. V zameno sem urednici ponudila, da naredim 3 prispevke na temo priprav na poroko. V Windsorju sem posnela 3 reportaže, bile so na sporedu v Prvem dnevniku, Dnevniku ter Odmevih v petek, dan pred poroko. Ko sem v petek zjutraj v New Yorku pogledala na spletu MMC,  sem ugotovila, da niso objavili moje reportaže. Poklicala sem urednika Prvega dnevnika, ta mi je omenil, da ni nič dobil, ter da mu nihče ni nič omenil, da so prispevki pripravljeni. Klicala sem MR, ki je nadomeščala MD, pa se mi ni hotela oglasiti na telefon. Nato sem klicala odgovorno urednico MJA, ki o mojih prispevkih ni vedela ničesar. Poudarila je, da na uredniskem sestanku MR niti omenila ni, da bi imeli pripravljene prispevke.

 

O ZASTRUPITVI Z NOVIČOKOM V ANGLIJI, BOMO POROČALI IZ MOSKVE

4.marec 2014, nedelja popoldne. (tedaj sem bila uradna dopisnica RTV Slovenija iz Združenega kraljestva ter Irske) Klicala me je kolegica iz Francije, prav tako dopisnica in me vprašala, če grem jutri, v ponedeljek v Salisbury in če se lahko prisede v moj avto. Nad njenim vprašanjem sem bila začudena, hitro sem prižgala televizijo ter jo isočasno vprašala, kaj se dogaja, pa je nadaljevala, da gre za bojni strup. Odgovorila sem, da BBC poroča zgolj, da je dvema na klopci slabo in da so ju odpeljali v bolnišnico, pa mi je kolegica zagotovila, da so ji “njeni” v Parizu povedali, da gre za bojni strup. Med najinim pogovoom je v mojem telefonu spet zvonilo, bil je kolega norveški dopisnik. Kolegici francoski dopisnici sem se opravičila ter prevzela njegov klic, pa me je vprašal isto, če bi lahko prisedel v moj avto, ker so mu “njegovi iz Osla” povedali, da gre za napad na Združeno kraljestvo…obljubila sem, da ga pokličem nazaj takoj, ko dobim navodila iz Ljubljane.

Klicala sem oba urednika MŠ ter AS, pa se mi v nedeljo popoldne nista oglasila na telefon. Pisala sem jima elektronsko pismo, pa nisem dobila odgovora niti v ponedeljek zjutraj. Klicala sem tudi v torek in znova pisala. Pa nič. V sredo je postalo jasno, da gre za bojni strup, ki so ga razvijali v vojaških laboratorijih nekdanje Sovjetske zveze. Urednica MŠ se mi je opravičila, da je mojo elektronsko pošto spregledala ter da je pri zdravniku, zato naj je ne motim. Drugega urednika še vedno nisem dobila na telefon, mi pa je njegova tajnica sporočila, da se je odločil, da bomo to pokrivali kar iz Rusije. Iz Rusije…kako to, da on ve, da gre za bojni strup sovjetskega porekla? Tudi na BBC-ju so čakali na potrditev britanske premierke…v tem trenutku mi je postalo slabo, spomnila sem se, ko sem poročala o umoru Litvinenka ter ko sem poročala o sojenju osumljencev umora…Marine, njegove vdove…kako deluje ruski režim izven države, njihove povezave, umori…

Teden dni kasneje so številne države izgnale diplomate iz ruskih veleposlaništev. Slovenija tega ni storila. V Westminstru, od koder sem dnevno poročala, kolegi dopisniki niso več pili kave z mano. Počutila sem se krivo…bila sem odpadnik zahodnega sveta, tisti “drek”, ki ne sodi za mizo, kjer sedijo predstavniki demokracij. Polkicala sem dežurno službno zunanjega ministrstva v Ljubljani, kjer se je oglasil gospod, ki mi je povedal, da pestuje nekaj dni starega dojenčka in da vprapšanje, zakaj Slovenija ni izgnala ruskih diplomatov, res ni prioriteta. Prav tako me je opozoril, naj sledim izjavam zunanjega ministra. Ta zunanji minister je pred nekaj meseci tekom intervjuja v Londonu v mikrofon RTV Slovenija razlagal o angleški vladi in angleški premierki, da sem morala ustavit snemanje in prositi za ponovitev…gospod minister namreč ni vedel, kako se reče državi, zato seveda ni vedel, da gre za britansko in ne angleško vlado. Ministerstvo, RTV …domino efekt.

Ugotovila sem, da gre za neizmerno harmonijo med urednikoma RTV Slovenija ter zunanjim ministrstvom. Odločali so se složno, skupaj. Neodvisno novinarstvo; je to pravljica ali satira?

 

V prihodnji objavi mojega zapisa boste izvedeli kako so na TV Slovenija hoteli načrtno preprečiti objavo zgodbe iz kongresa ljudskih strank v Dublinu, kjer sem intrevjujala predsednika SDS Janeza Janšo, ter kako sem jim spodnesla…pa tudi o mojem protestnem pismu, ki sem ga naslovila  na g.Kadunca oktobra lani, glede njegovega vmešavanja v imenovanje uprave RTV Slovenija.

 

Nam in omni actione principaliter intenditur ab agente, sive necessitate naturae, sive voluntarie agat, propriam similitudinem explicare, unde fit, quod omne agens, in quantum huiusmodi, delectatur; quia, quum omne quod est appetat suum esse, ac in agendo agentis esse quodammodo amplietur, sequiturde necessitate delectatio… Nihil igitur agit, nisi tale existens, quale patiens fieri debet…

 

Dante